Ugotovite zdaj besedni red v japonščini in se ne zapletajte več!
Poznavanje osnov tvorjenja fraz ali stavkov v japonščini nam omogoča, da postanemo bolj tekoči in tvorimo svoje stavke v skladu s potrebami. Za to morate vedeti, kako organizirati besede in uporabljati pravilna slovnična sredstva, da boste lahko izrazili, kar želite, da vas bo razumel vsak materni govorec japonščine.
Vrstni red besed v japonščini
Če tega ne zmoremo, se bomo težko izražali in sporočali, kaj želimo, hkrati pa ne bomo mogli razumeti nobenega sporočila v japonščini. Prvi korak k poznavanju jezika je torej poznavanje tega, kako so besede razporejene v stavke.
Toda kaj je stavek?
Besedna zveza ali stavek je preprosto urejeno zaporedje besed. S tem zaporedjem besed lahko izjavljamo, sprašujemo, izražamo misli, zahtevamo, izražamo svoje mnenje itd.
V portugalščini se stavek običajno začne z veliko začetnico in konča s piko, bodisi s piko, vzklikalnikom, vprašalnikom ali drugim znakom, ki označuje konec stavka.
V primeru Japonski jezikKer ni velikih in malih črk, začetek stavka ni označen. V bolj običajnih besedilih so odstavki označeni s presledkom med njimi, včasih pa imajo tudi vrstične alineje.
V japonščini je konec stavka označen s simbolom "。" ali preprosto z znakom ".", kot je naša pika.
Za vzklike in vprašalnike ni posebnih oznak, podobnih našim "?" in "!". V japonščini sta ta znaka neobvezna in se ne uporabljata vedno.
Primeri:
たかなさんは日本人です。 ( gospod Tanaka Japonski biti. )
アマンダちゃんはアメリカ人ですか？ (Miss Amanda American be. )
日本語が話せませんよ！ ( Japonci ne znajo govoriti! )
Primerjava stavkov v portugalščini in japonščini
V portugalščini lahko vse običajne stavke razdelimo na tri dele: predmet, glagol in predmet. Poleg tega je v portugalščini najbolj logično, da je stavek sestavljen tako, da je najprej predmet, nato glagol in nazadnje predmet ali predikat.
Primeri:
Predmet + glagol + predmet
Vsak dan jem suši
Sara nosi rdeča očala
Marcos ima modri avto
V skladu s portugalsko slovnico je stavek še vedno razdeljen na dva dela: subjekt in predikat. Menim, da je to najpogostejša delitev stavkov v portugalščini.
Predmet je glavni del stavka. Običajno je sestavljen iz samostalnika ali zaimka. Je tudi prvi predmet, ki ga najdemo v običajnem stavku.
Predikat je vse, kar se govori ali omenja o predmetu. Na splošno je predikat sestavljen iz glagola in dopolnila, ki skupaj izražata nekaj pomembnega o predmetu stavka.
V japonščini so stavki urejeni nekoliko drugače. V preprostih stavkih najprej najdemo predmet stavka, nato predmet in nazadnje glagol. Na ta način lahko opazimo rahlo inverzijo v osnovnem zaporedju japonskih stavkov, ki tvorijo tako imenovano zaporedje SOV (subjekt + objekt + glagol).
Primeri:
Predmet + predmet + glagol
私は毎日すしを食べる。( Suši jem vsak dan. )
お母さんがパンを買いました。 (Moja mama je kupila kruh.)
彼女は映画を見ました。 ( Gleda film. )
Druge ugotovitve o japonskih frazah
Obstajajo tudi druge pomembne ugotovitve o organizaciji in sestavi Japonske fraze. Te posebnosti je treba upoštevati, kadar koli govorite ali pisanje v japonščini.
1. Na koncu stavkov ne najdemo vedno lastnega glagola, temveč neke vrste pomožni glagol ali vljudnostni pomožni glagol, ki prevzame pomen glagola.
Primer:
山田さんは日本人です。
です je vljudnostni pomožni člen, ki ima pomen glagola. V našem primeru ima pomen glagola biti v japonščini.
2. Logično zaporedje besed ni togo za elemente, ki niso del zaporedja SOV (subjekt + objekt + glagol), kot so prislovi časa ali kraja. V takih primerih se ti elementi lahko pojavijo pred ali takoj za predmetom povedi.
3. Modifikatorji ali kvalifikatorji, kot so pridevniki, so vedno pred modificiranim elementom. Zato se pridevniki vedno pojavljajo pred samostalniki, ki jim pripisujejo lastnost.
Primeri:
彼は毎日家で新聞を沢山読みます。
新聞はテーブルの上にがあります。
彼女は本屋で本を買いました。
Nepopolni stavki
Tako v japonščini kot v vseh drugih jezikih na svetu se v stavkih pogosto uporabljajo implicitni elementi. Z drugimi besedami, stavek je mogoče razumeti, ne da bi uporabili njegov kontekst kot podlago ali dopolnilo sporočilu, ki ga posreduje.
V japonskih stavkih je predmet ali osrednja tema stavka običajno izpuščena v primerih, ko je ta element že jasno omenjen ali zelo očiten. Na primer:
これは何ですか。
これは本です。( slovnično pričakovan odgovor )
本です。 (najpogosteje uporabljen odgovor)
Outra forma comum de sentenças incompletas é a omissão do pronome “você”. Os japoneses preferem omitir este pronome porque, mesmo sem ele, as frases são claramente entendidas pelo contexto. Além disso, para os japoneses, o pronome “você” ou “tu” não é algo muito educado de se usar.
あなたは何を買いましたか。 (slovnično pričakovani stavek)
何を買いましたか。 (Najpogosteje uporabljena fraza)
Apesar de ser nomeado como sentenças incompletas, para os japoneses elas são completas. A filosofia deles parece ser a do ditado: “Para um bom entendedor, meia palavra (ou frase) já basta.”.